Lenti - Sopron
Kemp, ki ga vodijo prijazne azijske gospe, sem našla brez težav. Malo sem počila, potem pa sem iz avta vzela ponija, se oblekla v krilo in odšla proti mestu. Tako srečna sem bila, da sem na kolesu in ne v avtu, da me ni motilo, da sem dobre 3 kilometre gonila v klanec in naredila 300 metrov višinske razlike. V krilu, brez vode, na škripajočem poniju z znižanim sedežem in balanco. Ampak jaz sem bila happy. Še posebej takrat, ko se ugotovila, da se RES peljem v pravo smer!
V mestu sva se srečala z Gašperjem in pojedla kosilo. Malo sva si še ogledala mesto (jaz sem morala nujno na stolp, da sem si ogledala razgled na mesto), spila kavo, nato pa sva šla nazaj v kemp. V kempu, tj. na koncu dolgega spusta (se spomnite, 300 metrov višinske razlike!), je bil še Gašper impresioniran, kakšen klanec sem zvozila s ponijem in to brez pritoževanja! Peš sva se nato odpravila poiskati jezero, da bi jaz lahko prišla do kopanja, vendar ga nisva našla. Ah, ja, sem si mislila, saj bo še veliko priložnosti, marsikateri kemp, v katerem bova prenočila, leži poleg jezera. Ha, lahkomiselnost pa taka, kot se je izkazalo kasneje ...
Ni komentarjev :
Objavite komentar
Vesela bom vseh komentarjev. Komentiraš lahko tudi anonimno tako, da v komentiraj kot izbereš anonimno.