Knjige govorijo: Vzgoja za življenje

Knjiga Vzgoja za življenje avtorja Donalda Waltersa mi je res všeč. Na enostaven način pove, zakaj je današnja vzgoja (s strani šol in nekaterih staršev) osnovana na napačni bazi. Avtor odraščanje razdeli na štiri dele; vsak od njih je dolg šest let. Za vsako obdobje pove, kaj je za otroka takrat pomembno, da bo na koncu odraščanja pripravljen na življenje oziroma kot pravi avtor da bodo otroci postali uspešni kot ljudje. Pripravila sem nekaj odlomkov, ki so se mi zdeli še posebej zanimivi. Sicer pa knjigo priporočamo vsem, ne samo tistim, ki jih vzgoja otrok zanima.

O tem, kaj je zrelost in kaj je potrebno razviti pri otroku:

Zrelost je sposobnost vživeti se v stvarnost soljudi in ne samo v lastno.

Da lahko človeško bitje na tem svetu polno in učinkovito deluje, mora razviti v sebi vsa štiri “orodja”: telesno moč in nadzor, čustveno umirjenost in širino, razgibano, vztrajno voljo in jasen, praktičen razum.

Zanimivo je, da ta “orodja” najbolje razvijemo v določenem zaporedju — najprej telo, potem čustva, nato volja in nazadnje razum.

Če s telesom ne bomo ravnali spoštljivo in z občutkom, bo postalo naš najhujši sovražnik, ki bo oviral vsakršen napor volje, da pride do cilja. 

Čustva so življenjsko orodje za doseganje resnične zrelosti. Moramo jih spoznati in pravilno spodbujati, ne pa zanemarjati, zatirati ali obravnavati kot nekaj, s čimer se ne da nič razumno opraviti.

Nihče v življenju brez volje ne more resnično uspeti. Torej je volja življenjska sestavina zrelosti in bi jo kot takšno morali prikazati v šolah.

In končno, intelekt moramo razvijati s popolnim spoznanjem, da je le orodje, ki ga uporablja roka, in ne orodje, ki sámo vodi roko.

O tem, kaj zdaj manjka:

Če je celo znanstvenikom potreben vsaj navdih veličine, da so dovolj dojemljivi za velika odkritja, potem gotovo za nas ni dovolj, da se učimo le o njihovih odkritjih. Naša šola nas mora naučiti, kaj je tisto, zaradi česar so ti ljudje veliki — ali bolj natančno, kaj je vsebina resnične človeške veličine.

Zelo malo učiteljev matematike poizkuša svojim učencem prikazati, kako naj jim matematični pricipi koristijo pri uporabi navadne logike.

Naš moderni šolski sistem daje učencu le zunanja orodja, nikoli pa mu ne predlaga metod za doseganje zbranosti ter razvijanje spomina in sposobnosti za jasno razmišljanje.

[...] razum brez občutenj lahko kaže v stotine različnih enako sprejemljivih smeri in pušča človeka v dvomu o pravilnosti katerekoli izmed njih.

O tem, kaj storiti:

Celo odrasli se težko soočijo s težavami. Toda odrasli imajo vsaj še druge povezave, preko katerih uspejo dano čustvo pomanjšati do njegove relativne nepomembnosti. Otroci takšnega širšega gledanja ne obvladajo. [...] Trenutno doživljeno čustvo sestavlja njihovo celotno dojemanje stvarnosti. [...] Naučiti se morajo svoja čustva usmerjati v pozitivno smer.

Otroku lahko pomagamo uvideti, da nikoli ne bo sovražil lastnosti drugih, če niso sledovi istih lastnosti že v njem samem. Torej lahko nagle obsodbe drugih obrne v pripomoček za samorazumevanje in samopreobrazbo.

Zgodbe iz življenja velikih mož in žena vedno navdihujejo. V tem [6-12] šestletnem obdobju naredijo na otroka največji vtis in dejansko oblikujejo celotni razvoj v prihodnosti.

Kako naj vplivamo na mladostnika [12-18], da ne bo izgubil svojega ranega idealizma? [...] Njegov prebujajoči se občutek notranje moči lahko usmerimo tako, da bo uresničil svoje ideale, namesto da bi jih odklanjali kot nekaj nepraktičnega. Otroške sanje [...] morajo zdaj preiti v živahno delovanje.

Poudarjati moramo načine, ki dajejo mladostniku [12-18] občutek, da je odvisen od samega sebe in da se zanaša le nase [...]

Seveda ga moramo pritegniti, nikoli siliti. Izzivi morajo izvirati iz njegovega lastnega višjega jaza in mu zaradi velike ambicioznosti odraslih ne smejo biti vsiljeni na nenaraven način.

Kam z ogromnim številom starejših mladostnikov, ki so že razvili močno negativne vzorce? [...] Negativno naravnanost moramo spoznati in se je lotiti. Vendar pa moram biti naš odnos vera v otrokove zmogljivosti, nikoli pa ne smemo sprejeti njegove lastne negativne predstave o sebi. [...] Njegova negativna naravnanost je večinoma značilna le za njihovo razočaranje, ker nimajo nič pozitivnega, v kar bi lahko verjeli.

In zakaj je vse to tako pomembno? Ker  postanemo to, na kar smo se osredotočili. Če je otrok prepričan, da nima talenta za nič, bo to postalo res. Če pa ima zaupanje vase, lahko ...

O rekreaciji

Rekreacija ne le za zdravo, ampak tudi za produktivno življenje

Dandanes se veliko govori o športu in rekreaciji. Predvsem se rekreacijo smatra kot del zdravega življenja. Ko sem sama začela z redno rekreacijo, pa sem ugotovila, da lahko ponudi še kaj več.

Nekje sredi faksa, ko sem bila že skoraj eno leto s svojim fantom, sem ugotovila, da si nisem več všeč. Nikoli si nisem bila, a takrat sem videla, da se je moje stanje še poslabšalo. Kot general sem se odločila in si zaukazala, da se to mora spremeniti. Zdrava pamet mi je povedala, da je treba začeti z rekreacijo namesto s stradanjem. Nikoli nisem bila zelo aktiven človek, po koncu gimnazije, ko ni bilo več obvezne športne vzgoje, pa sploh. Ker sem vedela, da se pri športu, ki ti ni všeč, pač ne da vztrajati, sem se odločila za plavanje. Voda in vse povezano z njo je moja ljubezen že od rokavčkov, zato je bila to idealna izbira.

Začela sem počasi — enkrat tedensko po pol ure. Zdaj se to zdi kot nič, a takrat je bilo treba vzpostaviti novo navado, zato nisem pretiravala. Čeprav sem se na začetku mučila, sem kmalu kvoto povečala na dvakrat tedensko po 40 minut. Nekje v tistem času sem tudi spremenila način prehranjevanja in rezultati so se kmalu pokazali. Malo prej kot eno leto po prvi preplavani dolžini sem si tudi našla učiteljico, ki me je dvakrat tedensko eno uro močno priganjala. V tem času sem naredila izjemen napredek — in ne samo v plavanju. Plavanje mi je dalo zagon za bolj aktivno življenje — javni prevoz sem zamenjala za kolo, začela sem šivati, s fantom sva hodila na izlete ... Življenje sem začela živeti bolj izpopolnjeno.

A to ni vse, kar je meni rekreacija dala. Ugotovila sem, da me je plavanje naredilo še bolj vztrajno. Ko delaš neko vajo in na koncu še komaj preplavaš zadnjo dolžino, ker ti zmanjkuje zraka, premagaš neko oviro. In ovir je pri rekreaciji ogromno. Ko enkrat ugotoviš, koliko fizičnih ovir si že premagal, in zagledaš ves svoj trud, upodobljen v svojem telesu, počutju, mišicah ...,  se naučiš premagovati tudi drugačne ovire. 

In še nekaj je. Ko sem na faksu po cele dneve študirala in bila zvečer polomljena zaradi sedenja in težka zaradi polne glave, mi je šport pomagal, da sem se resetirala. Telovadba mi je raztegnila telo, ki je bilo cel dan v sedečem položaju in umirilo misli, ki so cel dan šibale po glavi. Rezultat je bilo sproščeno telo z umirjeno glavo. Zdaj, ko želim vpeljati še kreativnost v svoje življenje, pa mi pomaga tudi pri pridobivanju novih idej. Velikokrat se je že zgodilo, da sem idejo za pravljico ali objavo dobila ravno na poti do ali od bazena.

Moja izkušnja me uči, da je v svoje življenje potrebno vključiti neko rekreacijo, a naj bo taka, ki nam ustreza. Možnosti je ogromno — od teka do plesa na drogu. Naj izbrana rekreacija ne dela le za naše telo, ampak tudi za nas!