Stala je, tako kot že večkrat, pred ogledalom. Pred sabo je videla zmaličeno sliko s podpisom nizke samopodobe. Obroček na trebuhu, okrogle noge in mlahave roke. Zakaj je včasih to vse, kar vidim?, se je vprašala. In zakaj je včasih to vse, kar vidijo drugi?
Že dolgo si je želela moškega, ki bi ji povedal, da je lepa. Tako znotraj kot na zunaj. Toda ali lahko nekdo drug vidi nekaj, česar mi ne? Ogledalo pokaže to, kar stoji pred njim. Zakaj potem v njem enkrat vidim žarečo drugič zbledelo punco? Je možno, da drugi v nas vidijo tisto, kar vidimo sami?
Potrditev drugih je ničvredna, če nimamo lastne potrditve. Ljubim druge, sebe pa ne? Narobe svet. Upor v srcu ji je zanetil modre oči, ki so zdaj močno žarele iz ogledala. Je važno, kako izgledam ali je važno, kako se počutim?, je rekla na glas z odločnim glasom. Odgovor ji je bil jasen in v ognju svojih oči je zagledala sebe.
Do konca se je oblekla in odšla iz hiše na druženje s prijatelji. Odločena je bila, da se bo od tega trenutka dalje imela rada. Zavedala se je, da to ne bo vedno enostavno. Ogenj bo še kdaj ugasnil, a zdaj je vedela, da ga lahko prižge le ona.
Ni komentarjev :
Objavite komentar
Vesela bom vseh komentarjev. Komentiraš lahko tudi anonimno tako, da v komentiraj kot izbereš anonimno.